V zadnjem tednu novembra se nam obetajo kar štiri predavanja »MEJ-MO JIH! ali zakaj so MEJice in MOkrišča pomembna v času podnebnih sprememb«, na katerem boste lahko izvedeli več o vlogi in pomenu teh pogosto prezrtih življenjskih prostorov, tudi z vidika prilagajanja na podnebne spremembe. Predavanje bo podprto s fotografijami iz lokalnega okolja.
Mejice in mokrišča lokalno blažijo vplive podnebnih sprememb, blagodejno vplivajo na naše počutje, zagotavljajo ekosistemske storitve za človeka in so zatočišče mnogim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. Z ohranjanjem in prepoznavanjem pomena mejic in mokrišč lahko na trajnosten način vplivamo na oblikovanje ozaveščene družbe, ki je sposobna prepoznati večplasten pomen ohranjanja raznolikih življenjskih prostorov. O pomenu mejic in mokrišč bomo govorili na naslednjih lokacijah: - v torek, 27. 11. 2018 ob 18. uri v knjižnici Divača - v torek, 27. 11. 2018 ob 16. uri na OŠ Anice Černejeve Makole - v sredo, 28. 11. 2018 ob 18. uri v knjižnici Enota Ivana Matičiča Rakek - v sredo, 28. 11. 2018 ob 18. uri na OŠ Dragomelj
0 Comments
Sporočamo, da je predavanje o mejicah in mokriščih, ki bi ga naj izvedli v Dragomlju jutri, 21. 11. 2018, prestavljeno. Nov datum izvedbe predavanja v Dragomlju je 28. 11. 2018 ob 18. uri na OŠ Dragomelj.
Vabljeni še na dve predavanji o pomenu mejic in mokrišč v času podnebnih sprememb, ki ju bomo izvedli v sklopu projekta MEJ-MO JIH!:
- v sredo, 21. 11. 2018, ob 18. uri na OŠ Dragomelj - v soboto, 24. 11. 2018, ob 18. uri v Mladinskem centru Dravograd. Vabljeni! Zakaj so mejice pomembne? Ali je res potrebno ohranjati mokrišča? Ali so pomembne za ohranjanje biotske pestrosti? Kako mokrišča in mejice pripomorejo k zmanjševanju vpliva podnebnih sprememb?
O tem se bomo pogovarjali naslednji teden na dveh predavanjih o pomenu mejic in mokrišč. Prvo predavanje bo v sredo, 14. novembra 2018, ob 18. uri v Valvasorjevi knjižnici v Kostanjevici na Krki, drugo pa dan kasneje, 15. novembra 2018, ob 18. uri v Biološkem središču (predavalnica B2) v Ljubljani. Vinika (Parthenocissus sp.) je ena izmed bolj prezrtih tujerodnih invazivnih rastlin, ki se počasi, a vztrajno širi tudi v Sloveniji. V večjem delu leta gre za manj opazno ovijalko, najlažje pa jo opazimo prav v teh jesenskih dneh, ko se njeni listi obarvajo intenzivno rdeče. Vrste tega rodu, ki so prvotno doma iz vzhodne Azije in Severne Amerike, so marsikje ušle nadzoru iz prvotno zasnovanih živih meja, lesenih ograj in kamnitih zidov, ki jih lahko povsem prekrijejo, in se nenadzorovano širijo že v urbanem okolju. A prava nevarnost grozi drugje. Vinika se več kot uspešno namreč ovija tudi okoli rastlin v mejicah in gozdnih robovih izven urbanega okolja, po katerih se razraste zaradi nepremišljenega odlaganja vrtnih odpadkov po rezu grmičevja. Marsikje vinika sčasoma povsem zastre samoniklo domorodno rastlinstvo in tako lahko celo prepreči njegovo rast. Z vašo pomočjo lahko pristojne v državi glasneje opozorimo na problem še ene tujerodne invazivne rastline. Zato vas vabimo, da ste pozorni na rdeče obarvane plezalke v naravi, jih fotografirate, si zapišete lokacije posnetkov ter svoje fotografije naložite na BioPortal ali jih posredujete na Center kartografije favne in flore po e-pošti ([email protected]). Fotografije in zemljevid znane razširjenosti vinike (Parthenocissus sp.) v Sloveniji (vir podatkov: Podatkovna zbirka CKFF, stanje 26. 10. 2018; fotografije objavljene z dovoljenjem uporabnikov BioPortala).
|