Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v sodelovanju z Biotehniško fakulteto pripravilo 360° posnetke invazivnih tujerodnih rastlin, publikacijo Invazivne rastline in kmetijstvo in kviz Kako dobro poznate invazivne tujerodne rastline? (verzijo za otroke in odrasle). Prav tako je pripravilo tudi kviz Zakaj je pomembno ohranjati mejice? (verzijo za otroke in odrasle) in publikacijo Navodila za izvajanje operacije Ohranjanje mejic v okviru ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila. Vabljeni k ogledu in reševanju!
0 Comments
V mesecu septembru smo izvedli že štiri naravoslovne dneve za učence osnovnih šol, še trije pa nas čakajo. Naravoslovni dnevi so potrdili, da lahko veliko zanimivih življenjskih okolij ter rastlinskih in živalskih vrst najdemo kar v okolici šole. Osredotočali smo se predvsem na mejice in mokrišča ter na živali, ki živijo v njih. Učenje smo popestrili s posebej pripravljenimi karticami, s pomočjo katerih so se učenci sami učili o tipičnih rastlinskih vrstah mejic, o dvoživkah in o plazilcih. Imeli pa so se možnost srečati tudi z živimi predstavniki dvoživk in plazilcev. Na zadnjih štirih naravoslovnih dneh so z nami sodelovale naslednje osnovne šole: Dvojezična OŠ Prosenjakovci, OŠ "Jožeta Krajca" Rakek (ki je objavila tudi notico in fotografije), OŠ Anice Černejeve Makole in OŠ Danile Kumar Ljubljana. Fotografije od leve proti desni: prikaz vzorčenja z vodno mrežo (Prosenjakovci), iskanje rastlinskih vrst mejice (Prosenjakovci), spoznavanje pupka (Prosenjakovci), učenje o dvoživkah in plazilcih s pomočjo kartic (Rakek), lov metuljev z metuljnico (Rakek), na terenu ulovljen metulj (Rakek), na terenu ulovljen mlad zelenec (Rakek), na terenu ulovljena rjava žaba (Makole), učenje o invazivnih rastlinskih vrstah s pomočjo kartic (Makole), spoznavanje z močeradom (Makole), spoznavanje s slepcem (Makole), na terenu ulovljen potočni rak (Ljubljana).
Foto: Valerija Danč (Prosenjakovci), Andrej Šafhalter (Makole), Aja Zamolo, Nadja Osojnik. Premisleki okrog kmetijskih politik se oblikujejo tudi v prostorih srečevanj kot je Sejem Agra - Mednarodni kmetijsko-živilski sejem, zato smo se ga v sredo, 29. 8. 2018, v okviru projekta MEJ-MO JIH! na povabilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano udeležili tudi mi.
Največ zanimanja za mejice so pokazali otroci in starejši, pogrešali pa smo obisk in zanimanje mladih kmetovalcev, saj so bili ravno mladi kmetovalci letos osrednja tema. Mnenja o mejicah so bila različna. Mnogi kmetovalci se sicer zavedajo pomena mejic za kmetijstvo in ohranjanje biodiverzitete, vendar jih vseeno vidijo kot moteč faktor. Mejice po njihovem mnenju mečejo senco na njivo in s tem škodijo kmetijstvu ali pa jemljejo prostor, ki posledično ni izkoriščen kot kmetijska površina. Od starejših kmetovalcev, ki so spremljali prehod na vedno intenzivnejše kmetijstvo, pa smo imeli priložnost slišati več zgodb o bujnih mejicah, ki so nekdaj krojile podobo kmetijske krajine na njihovi posesti ali v okolišu. Glede na trend izsekavanja mejic je tistih, ki ne vidijo prednosti in pomembnosti vloge teh linijskih struktur v kmetijski krajini, kot kaže, še vedno precej. S komunikacijo in osveščanjem, s čimer se ukvarjamo v projektu, moramo osvetliti ekosistemske storitve mejic za kmetijstvo. Mejica res zaseda prostor, na katerem ni možna zasaditev pridelkov, vendar so kmetijske površine prav zaradi mejic bolje izkoriščene – tako z vidika kvalitete in količine pridelka, kot z vidika stroškov in trajnostne rabe. Edinstvene življenjske združbe živalskih in rastlinskih vrsti vplivajo na zmanjšano prisotnost škodljivcev, predvsem lesnate rastline pa tudi na mikroklimatske pogoje. Mejice ob njivi preprečuje vetrno in vodno erozijo ter zadržuje vodo v tleh (in s tem preprečujejo sušo). V okolico njive privabljajo ujede, plazilce, dvoživke in predatorske žuželke, ki se prehranjujejo s "škodljivci" kot so miši, podgane in nezaželene žuželke (listne uši, kaparji ...), s čimer se zmanjša potreba po fitofarmacevtskih sredstvih in okrepi sonaravno kmetovanje. Kranjska čebela je naša najbolj znana opraševalka, toda ne edina. Na cvetočih rastlinah mejic najdejo hrano tudi drugi opraševalci, ki opravljajo pomembne ekosistemske storitve. Ste v tem poletju opazili kakšno dvoživko ali plazilca? Obiskovalci gora ste morda opazili sekuljo, planinskega pupka ali navadno krastačo, ki so najpogosteje opažene dvoživke v naših hribovskih mlakah. Morda pa ste opazili celo navadnega gada. Kače pa lahko opazimo tudi v mejicah, saj jim le te pogosto predstavljajo ključne migratorne poti med habitati. V kompostu pa se radi zadržujejo slepci, kar najbolje vedo vrtičkarji. Pa tudi kakšna kača odloži svoja jajca. Vabimo vas, da fotografije dvoživk, plazilcev in njihovih habitatov naložite na BioPortal in jih tako vključite v projekt MEJ-MO JIH! Doslej zbrane fotografije in podatki projekta so vidni na interaktivni karti BioPortala.
Fotografije: Aja Zamolo, Nadja Osojnik, Nino Kribiš Ali veste, zakaj se naše reke segrevajo? Kaj vpliva na temperaturo rek in kako vpliva temperatura na vodne organizme? Kaj vse se skriva v izrazu "povprečna temperatura"? Vse to in še več boste lahko izvedeli na predavanju Segrevanje naših rek, ki bo v sredo, 1. 8. 2018, ob 18:00 v prostorih Osnovne šole Rečica ob Savinji. Lepo vabljeni!
Včeraj smo v okviru projekta MEJ-MO JIH! popisali okolico še zadnje izmed desetih izbranih osnovnih šol, s katerimi sodelujemo. Vreme je bilo ugodno, okolica zelo lepa, najdbe pa tudi dobre! Spodaj si lahko ogledate nekaj fotografskih utrinkov iz Prosenjakovcev in Kostanjevice na Krki.
Naravoslovni dnevi na osnovnih šolah v okviru projekta MEJ-MO JIH! se nadaljujejo. Ta teden smo izvedli dva, enega v Semiču in drugega v Divači. Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov, kako smo raziskovali okolico in se učili o mejicah in mokriščih ter o njunih prebivalcih. Na eni izmed slik je planinski pupek (Ichthyosaura alpestris), ki smo ga z vodno mrežo ujeli v vodni jami Lebica v Semiču, si ga z zanimanjem ogledali, potem pa ga seveda spustili nazaj v njegovo naravno okolje.
Projekt MEJ-MO JIH! je razdeljen na več delovnih sklopov. V okviru sklopa A2 želimo o pomembnosti ohranjanja prezrtih habitatov kot so mejice in mokrišča ozavestiti mlade, saj so ti najbolj dovzetni za spremembe, hkrati pa predstavljajo bodoče nosilce družbe.
Učencem želimo predstaviti, kako se povezujejo podnebne spremembe, ekosistemske storitve in ohranjanje biodiverzitete ter povezavo s konkretnimi primeri mejic in mokrišč, kar je hkrati nadgradnja in poglabljanje predvidenih učnih vsebin, kjer se spodbuja medpredmetno povezovanje in združevanje posameznih učnih snovi v razumljivo celoto. Na izobraževalni proces smo že začeli vplivati z izdelavo prvih zasnov za naravoslovne učne poti v neposredni okolici desetih izbranih šol, z aktivno komunikacijo in izobraževanjem učiteljev naravoslovja ter s samo izvedbo naravoslovnih dni. Poleg prepoznavanja struktur v okolju, ki vplivajo na lokalno mikroklimo (mejice, mokrišča), predstavljamo tudi živalstvo in rastlinstvo ter metode prepoznavanja, iskanja in določanja vrst. Popisi okolice šol so že v polnem teku, za nami pa je tudi prvi naravoslovni dan na Osnovni šoli Šentjanž pri Dravogradu. Spodaj je nekaj utrinkov: pogovor o mejicah in uspešno lovljenje pozidne kuščarice (Podarcis muralis). V Herpetološkem društvu - Societas herpetologica slovenica smo v okviru projekta MEJ-MO JIH! - Pomen ohranjenih MEJic in MOkrišč za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje biodiverzitete - pripravili fotografski natečaj »ZGODBE MEJIC«.
Vabimo vas, da sodelujete na fotografskem natečaju projekta MEJ-MO JIH! in s svojimi fotografijami pripomorete k opozarjanju na pomen mejic v krajini. Mejice so namreč pogosto prezrto življenjsko okolje, ki s svojo razgibanostjo nudi zatočišče mnogim živalim in ima pomembno vlogo v ekosistemu. Vse informacije o fotografskem natečaju najdete pod zavihkom FOTONATEČAJ.
Ta teden smo v Herpetološkem društvu - Societas herpetologica slovenica skupaj s Centrom za kartografijo favne in flore začeli s projektom MEJ-MO JIH!, ki smo ga dobili v okviru javnega razpisa Eko sklada za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij na področju varstva okolja in podnebnih sprememb. Izmed vseh izbranih projektov je naš edini s področja ohranjanja narave.
V tem komunikacijskem projektu se bomo osredotočili na ozaveščanje o pomenu mejic in mokrišč, ki lokalno blažijo vplive podnebnih sprememb, blagodejno vplivajo na naše počutje, zagotavljajo ekosistemske storitve za človeka in so zatočišče mnogim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. |