Mejice so linijske strukture grmovja in dreves ter življenjski prostor rastlin in živali. Pomembne pa niso le za živali, temveč tudi za človeka, saj vplivajo na našo kakovost bivanja. Vabljeni k branju knjižice, ki je nastala tekom projekta MEJ-MO JIH!. Ostali članki, ki smo jih napisali v okviru projekta MEJ-MO JIH!:
- Vloga mejic v kmetijski krajini - Kako s(m)o skuhali reko Savo - Netopirji, mlake in vile - MEJ-MO JIH! – netopirsko udobje v senci in zavetrju mejic - Prispevek "Ohranjajmo mejice in mokrišča" smo objavili v več lokalnih časopisih. Več: PUBLIKACIJE.
0 Comments
V sredo, 19. 12. 2018, je na Oddelku za Biologijo (Večna pot 111, Ljubljana) potekala otvoritev fotografske razstave Zgodbe mejic. Pred razglasitvijo nagrajencev fotografskega natečaja smo na kratko predstavili tudi sam projekt “MEJ-MO JIH! - Pomen ohranjenih MEJic in MOkrišč za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje biodiverzitete”.
Na fotografskem natečaju je sodelovalo 15 avtorjev, ki so skupaj poslali 41 fotografij. Komisijo, ki je izbrala šest zmagovalnih fotografij in tudi ostale, ki si jih lahko ogledate na razstavi, so sestavljali Petra Draškovič Pelc, Griša Planinc in Janez Tarman. Nagrajene fotografije: Pokrajina 1. mesto: Simon Kovačič - Cerkniško polje 2. mesto: Janez Zalaznik - Pod vodo 3. mesto: Miran Krapež - Upanje ostaja Prebivalci mejic 1. mesto: Simon Kovačič - European mantis 2. mesto: Simon Kovačič - Grmiščna okarčka 3. mesto: Aleksander Kozina - Srnjak Na razstavi si lahko poleg nagrajenih fotografij ogledate tudi fotografije, ki so jih posneli Matej Selko Višnar, Nik Šabeder in Simon Zidar. Razstava je na ogled v avli Biološkega središča do konca januarja 2019. Vabljeni k ogledu! Vabimo vas na otvoritev fotografske razstave Zgodbe mejic, ki bo v sredo, 19. decembra 2018, ob 19. uri na Oddelku za Biologijo (Večna pot 111, 1000 Ljubljana). Pred razglasitvijo nagrajencev fotografskega natečaja in podelitvijo nagrad bo potekala krajša predstavitev projekta MEJ-MO JIH! v predavalnici B3. Razstavo si bo možno ogledati v avli Oddelka za Biologijo do konca januarja 2019.
V zadnjem tednu novembra se nam obetajo kar štiri predavanja »MEJ-MO JIH! ali zakaj so MEJice in MOkrišča pomembna v času podnebnih sprememb«, na katerem boste lahko izvedeli več o vlogi in pomenu teh pogosto prezrtih življenjskih prostorov, tudi z vidika prilagajanja na podnebne spremembe. Predavanje bo podprto s fotografijami iz lokalnega okolja.
Mejice in mokrišča lokalno blažijo vplive podnebnih sprememb, blagodejno vplivajo na naše počutje, zagotavljajo ekosistemske storitve za človeka in so zatočišče mnogim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. Z ohranjanjem in prepoznavanjem pomena mejic in mokrišč lahko na trajnosten način vplivamo na oblikovanje ozaveščene družbe, ki je sposobna prepoznati večplasten pomen ohranjanja raznolikih življenjskih prostorov. O pomenu mejic in mokrišč bomo govorili na naslednjih lokacijah: - v torek, 27. 11. 2018 ob 18. uri v knjižnici Divača - v torek, 27. 11. 2018 ob 16. uri na OŠ Anice Černejeve Makole - v sredo, 28. 11. 2018 ob 18. uri v knjižnici Enota Ivana Matičiča Rakek - v sredo, 28. 11. 2018 ob 18. uri na OŠ Dragomelj Sporočamo, da je predavanje o mejicah in mokriščih, ki bi ga naj izvedli v Dragomlju jutri, 21. 11. 2018, prestavljeno. Nov datum izvedbe predavanja v Dragomlju je 28. 11. 2018 ob 18. uri na OŠ Dragomelj.
Vabljeni še na dve predavanji o pomenu mejic in mokrišč v času podnebnih sprememb, ki ju bomo izvedli v sklopu projekta MEJ-MO JIH!:
- v sredo, 21. 11. 2018, ob 18. uri na OŠ Dragomelj - v soboto, 24. 11. 2018, ob 18. uri v Mladinskem centru Dravograd. Vabljeni! Zakaj so mejice pomembne? Ali je res potrebno ohranjati mokrišča? Ali so pomembne za ohranjanje biotske pestrosti? Kako mokrišča in mejice pripomorejo k zmanjševanju vpliva podnebnih sprememb?
O tem se bomo pogovarjali naslednji teden na dveh predavanjih o pomenu mejic in mokrišč. Prvo predavanje bo v sredo, 14. novembra 2018, ob 18. uri v Valvasorjevi knjižnici v Kostanjevici na Krki, drugo pa dan kasneje, 15. novembra 2018, ob 18. uri v Biološkem središču (predavalnica B2) v Ljubljani. Vinika (Parthenocissus sp.) je ena izmed bolj prezrtih tujerodnih invazivnih rastlin, ki se počasi, a vztrajno širi tudi v Sloveniji. V večjem delu leta gre za manj opazno ovijalko, najlažje pa jo opazimo prav v teh jesenskih dneh, ko se njeni listi obarvajo intenzivno rdeče. Vrste tega rodu, ki so prvotno doma iz vzhodne Azije in Severne Amerike, so marsikje ušle nadzoru iz prvotno zasnovanih živih meja, lesenih ograj in kamnitih zidov, ki jih lahko povsem prekrijejo, in se nenadzorovano širijo že v urbanem okolju. A prava nevarnost grozi drugje. Vinika se več kot uspešno namreč ovija tudi okoli rastlin v mejicah in gozdnih robovih izven urbanega okolja, po katerih se razraste zaradi nepremišljenega odlaganja vrtnih odpadkov po rezu grmičevja. Marsikje vinika sčasoma povsem zastre samoniklo domorodno rastlinstvo in tako lahko celo prepreči njegovo rast. Z vašo pomočjo lahko pristojne v državi glasneje opozorimo na problem še ene tujerodne invazivne rastline. Zato vas vabimo, da ste pozorni na rdeče obarvane plezalke v naravi, jih fotografirate, si zapišete lokacije posnetkov ter svoje fotografije naložite na BioPortal ali jih posredujete na Center kartografije favne in flore po e-pošti ([email protected]). Fotografije in zemljevid znane razširjenosti vinike (Parthenocissus sp.) v Sloveniji (vir podatkov: Podatkovna zbirka CKFF, stanje 26. 10. 2018; fotografije objavljene z dovoljenjem uporabnikov BioPortala).
V četrtek, 18.10.2018, vas vabimo na prvo od osmih predavanj o pomenu mejic in mokrišč. Obe življenjski okolji sta pomembni z vidika blaženja vplivov podnebnih sprememb, ekosistemskih storitev za človeka in kot habitat za mnoge živalske in rastlinske vrste. Predavanje bo ob 18h na Osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini.
Konec septembra in v začetku oktobra smo v okviru projekta MEJ-MO JIH! izvedli še zadnje tri naravoslovne dneve na osnovnih šolah. Sodelujoče šole so bile OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini, OŠ Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki in OŠ Dragomelj. Tokrat nismo našli paglavcev, temveč majhne preobražene žabice in ličinke kačjih pastirjev. V mejici smo našli tudi odraslo rjavo žabo, ki pa nam je na žalost ni uspelo uloviti. Kot na vsakem naravoslovnem dnevu smo predstavili metode vzorčenja dvoživk, metode lovljenja plazilcev, rastlinske vrste v mejici. Posebej smo poudarili pomen mokrišč in mejic z vidika podnebnih sprememb in ekosistemstkih storitev za človeka in živali. Bilo je zanimivo in poučno. Fotografije od leve proti desni: Krave počivajo v senci mejice, pogovor o mejicah in mokriščih, prikaz vzorčenja z vodno mrežo, v terenskem terariju je današnji ulov, mlada preobražena rjava žaba, mlada rjava žaba in ličinka kačjega pastirja. Fotografije: Aja Zamolo in Nadja Osojnik
Še nekaj fotografij iz Kostanjevice na Krki si lahko ogledate tudi na spletni strani OŠ Jožeta Gorjupa pod aktualnimi novicami - Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost (objavljeno: četrtek, 4.10.2018). |