Premisleki okrog kmetijskih politik se oblikujejo tudi v prostorih srečevanj kot je Sejem Agra - Mednarodni kmetijsko-živilski sejem, zato smo se ga v sredo, 29. 8. 2018, v okviru projekta MEJ-MO JIH! na povabilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano udeležili tudi mi.
Največ zanimanja za mejice so pokazali otroci in starejši, pogrešali pa smo obisk in zanimanje mladih kmetovalcev, saj so bili ravno mladi kmetovalci letos osrednja tema. Mnenja o mejicah so bila različna. Mnogi kmetovalci se sicer zavedajo pomena mejic za kmetijstvo in ohranjanje biodiverzitete, vendar jih vseeno vidijo kot moteč faktor. Mejice po njihovem mnenju mečejo senco na njivo in s tem škodijo kmetijstvu ali pa jemljejo prostor, ki posledično ni izkoriščen kot kmetijska površina. Od starejših kmetovalcev, ki so spremljali prehod na vedno intenzivnejše kmetijstvo, pa smo imeli priložnost slišati več zgodb o bujnih mejicah, ki so nekdaj krojile podobo kmetijske krajine na njihovi posesti ali v okolišu. Glede na trend izsekavanja mejic je tistih, ki ne vidijo prednosti in pomembnosti vloge teh linijskih struktur v kmetijski krajini, kot kaže, še vedno precej. S komunikacijo in osveščanjem, s čimer se ukvarjamo v projektu, moramo osvetliti ekosistemske storitve mejic za kmetijstvo. Mejica res zaseda prostor, na katerem ni možna zasaditev pridelkov, vendar so kmetijske površine prav zaradi mejic bolje izkoriščene – tako z vidika kvalitete in količine pridelka, kot z vidika stroškov in trajnostne rabe. Edinstvene življenjske združbe živalskih in rastlinskih vrsti vplivajo na zmanjšano prisotnost škodljivcev, predvsem lesnate rastline pa tudi na mikroklimatske pogoje. Mejice ob njivi preprečuje vetrno in vodno erozijo ter zadržuje vodo v tleh (in s tem preprečujejo sušo). V okolico njive privabljajo ujede, plazilce, dvoživke in predatorske žuželke, ki se prehranjujejo s "škodljivci" kot so miši, podgane in nezaželene žuželke (listne uši, kaparji ...), s čimer se zmanjša potreba po fitofarmacevtskih sredstvih in okrepi sonaravno kmetovanje. Kranjska čebela je naša najbolj znana opraševalka, toda ne edina. Na cvetočih rastlinah mejic najdejo hrano tudi drugi opraševalci, ki opravljajo pomembne ekosistemske storitve.
0 Comments
Leave a Reply. |